Radovednost me je gnala naprej. Čutila sem, da bi o človeku rada vedela še več. Da me zanima, kako se vse naše doživljanje in naše čutenje odražata na telesu. In tako sem odkrila sem biodanzo.
16 let je že tega. Lahko rečem, da je bila to ljubezen na prvo doživljanje. Najbolj se me je dotaknila bližina, povezanost in podpora, ki sem jo začutila na samem srečanju. Vaje so v meni prebudile veliko doživljanja, veliko čustev. Osvobajajoče pri vsem tem pa je bilo, da sem lahko samo »bila« v trenutku in se mi ni bilo potrebno ukvarjati z besedami. Ker jih včasih sploh ni bilo. Začutila sem, da je biodanza nekaj, kar bi rada delila tudi z drugimi.
Takoj ko se je odprla Šola biodanze v Sloveniji, sem se ji pridružila. 4 leta sem skupaj z ostalim sošolkami in sošolci poslušala odlične vaditelje Biodanze iz vsega sveta, ki so prihajali k nam, predajati svoje znanje. Dragoceno je bilo, ker je vsak od njih prinesel nekaj novega, drugačnega. In že tu sem lahko videla, kako je različnost med nami dragocena. Vsaka od njih je v meni prebudil druga doživljanja. Diplomirala sem kasneje, kot sem si želela. Biodanza mi je pomagala, da sem pri sebi razrešila določene vzorce in da sem lahko zaključila in napisala svojo diplomo. Pisanje je bil proces, ki mi je veliko prinesel. V njej sem pisala o svoji poti do izgorelosti in o poti iz izgorelosti. Težko, ampak čarobno potovanje.
Letos teče že 11 leto, ko svoje znanje biodanze predajam svojim udeleženkam in udeležencem. Jaz jim pravim prijatelji. Ker se prav vsak od njih dotakne mojega srca.
Obožujem obe svoji vlogi. Biti vaditeljica biodanze in hkrati psihoterapevtka. Ker se ti dve stvari tako lepo dopolnjujeta.
Moje raziskovanje se nikoli ne neha. Redno sem udeležujem izobraževanj na temo osebne rasti, psihoterapije in seveda biodanze.
Rada živim in rada imam ljudi. To je moje vodilo skozi življenje. Videti, slišati ljudi in se povezovati. Ker na koncu si vsi želimo biti povezani in nekam pripadati.